Dostop v PDF obliki vam je na voljo tukaj.
Če delavec ne predloži bolniškega lista, odsotnost z dela ni upravičena, kar pomeni, da delavec ne pridobi nadomestila plače za čas odsotnosti, delodajalec pa jo lahko obravnava kot neopravičeno odsotnost. Ali smo potem, ko z zamudo, npr. ko so plače že izplačane, pridobi bolniški list, potem dolžni narediti poračun plače? Ali lahko vztrajamo, da ni bilo pravočasno bolniškega lista in da ne bomo poračunavali, saj v praksi poračunati neplačano odsotnost in bolniško nadomestilo ni najlažje?
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec upravičen do odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, če je to ustrezno dokazano (137. člen). Nadalje, zakon v 136. členu tudi določa, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna.
V primeru, da je delavec neopravičeno odsoten delodajalec sicer lahko zadrži izplačilo neto plače, vendar to seveda samo, da je delavec neopravičeno odsoten in je s tem kršil svoje obveznosti. To pa pomeni, da mora delodajalec delavca tudi ustrezno sankcionirati, torej mu podati vsaj pisno opozorilo.
V praksi bo torej težko prišlo do situacije, da ne bi delavec potem vsaj po prejemu pisnega opozorila dostavil bolniškega lista.
V vsakem primeru pa menimo, da je izdan bolniški list treba upoštevati in skladno z njim delavcu tudi obračunati nadomestilo plače.
Vprašanja vezana na detektivski nadzor:
- Ali lahko detektiv, ki ga najame delodajalec, delavca snema na njegovem vrtu?
- Če delavec na bolniški objavi sliko s kave ali izleta, ali je to samo po sebi dovolj za izredno odpoved?
- Če delodajalec najame detektiva in ta dejansko ugotovi kršitev, ali lahko podjetje od delavca terja povračilo stroškov tega detektiva?
- Vezano na nov režim "gibanja - mirovanja", ali ga mora delavec sporočiti delodajalcu?
1. Skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti lahko detektiv med drugim pridobiva informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Pri tem ima detektiv naslednja upravičenja: pridobivanje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov, pridobivanje podatkov iz evidenc, pridobivanje podatkov z osebno zaznavo in uporaba tehničnih sredstev. Detektiv mora ves čas opravljanja dela spoštovati zakonodajo in ne sme posegati v delavčevo zasebnost ali človekove pravice.
Detektiv lahko pridobiva podatke z osebno zaznavo na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih…