Kaj morajo delodajalci vedeti o izvršbi na plačo?

1.152 Kaj morajo delodajalci vedeti o izvršbi na plačo?

Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.

Izvršba na plačo spada pod izvršbo na denarne terjatve dolžnika. V Sloveniji je ta postopek urejen z več zakoni, ki ščitijo tako pravice upnikov kot dolžnikov, hkrati pa zagotavljajo, da delavec ne ostane brez sredstev za preživetje.

Zakon o izvršbi in zavarovanju¹ v členih 128. – 135. vsebuje posebne določbe o izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke. Določbe, ki urejajo izvršbo na plačo pa se smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne denarne prejemke, če zakon ne določa drugače.² Po 129. členu ZIZ sodišče s sklepom o izvršbi zarubi določen del plače in naloži delodajalcu, da po pravnomočnosti sklepa o izvršbi plača upniku. Sklep o izvršbi se nanaša tudi na morebitno povečanje plače po vročitvi sklepa.³

Izvršbo lahko predlaga upnik, ki razpolaga z veljavnim izvršilnim naslovom. V skladu s 17. členom ZIZ je izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova, kot je pravnomočna sodna odločba, sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ali druga listina, ki jo zakon določa kot izvršilni naslov. Odločba mora biti tudi izvršljiva, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za njeno prisilno uveljavitev.⁴ Postopek se začne, ko upnik vloži predlog za izvršbo pri pristojnem sodišču.⁵ Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji, izda sklep o izvršbi, s katerim zarubi določen del dolžnikove plače in delodajalcu naloži, da po pravnomočnosti sklepa odteguje ustrezni znesek ter ga…