Dostop v PDF obliki vam je na voljo tukaj.
Zaposleni pri nas želi izrecno koristiti letni dopust v dveh delih in nima interesa izrabiti dopusta v neprekinjenem trajanju vsaj dveh tednov, kot to predvideva zakon. Delodajalec bi zaposlenemu rad ugodil, vendar želi biti pravno zaščiten pred morebitnimi sankcijami delovne inšpekcije. Ali je izjava, ki bi jo podpisal delavec in v kateri bi navedel, da na lastno željo ne želi koristiti 14 dni dopusta v kosu pravno zavezujoča? Ali takšna izjava delodajalca razbremeni odgovornosti v primeru inšpekcijskega nadzora ali morebitnega kasnejšega delovnega spora?Kako naj delodajalec postopa, da bo zadostil želji delavca, hkrati pa ne bo kršil določb ZDR-1?
Prvi odstavek 162. člena ZDR-1 določa, da je letni dopust mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.
Četudi se delavec strinja oziroma celo želi, da dopust v strnjenem nizu traja manj kot dva tedna, tak dogovor formalnopravno ni mogoč. Za kršitev je v zakonu za delodajalca predpisana globa. Se pa v praksi seveda pojavljajo tudi takšne želje na strani delavcev. Če se že odločite slediti takšnim željam, si vsaj zagotovite dokaz, da so bili delavci seznanjeni s tem, da dopust ne sme trajati manj kot dva tedna v kosu, da ste jih na to pravico izrecno opozorili in da oni kljub temu ne želijo izrabiti dveh tednov v kosu, temveč želijo dopust izrabljati v dnevih.
Vendar kljub izjavi delavcev, da si dopusta ne želijo izrabiti v strjenem nizu dveh tednov, vas taka izjava pred globo inšpektorata ne obvaruje, zato takšno postopanje odsvetujem. Delodajalec lahko delavca vsekakor tudi pisno pozove na to, da mora planirati izrabo dveh tednov letnega dopusta. Če delavec ne sledi navodilom, gre lahko v skrajnem primeru tudi za kršitev.
Ali sodna praksa podrobneje opredeljuje določanje število dni sorazmernega letnega dopusta? Je določeno, da se pri odmeri sorazmernega števila dni dopusta upoštevajo koledarski/delovni dnevi ali lahko samo polni meseci zaposlitve?
Teorija praviloma zagovarja stališče, da se pri računanju sorazmernega dela letnega dopusta upoštevajo tudi koledarski dnevi. Obstaja sicer res odločitev sodišča, kjer je bilo v enem konkretnem primeru odločeno, da se upošteva le polne mesece zaposlitve, vendar opozarjamo, da takšnih odločitev ni veliko in da sodišče vedno presoja v konkretnem primeru. Bolj razširjeno pa je, kot omenjeno stališče večine teorije, da se upoštevajo tudi koledarski dnevi, saj je tako oblika računanja bistveno bolj pravična do delavca. Brez upoštevanja koledarskih dni bi namreč lahko prišlo do situacije, ko delavci v določenih primerih ostali brez pravice do letnega dopusta v minimalnem trajanju najmanj štirih tednov.
Menim, da je bolj primerno upoštevati sorazmernost tudi na ravni meseca.
Delavka po prenehanju bolniškega staleža ni več prihajala na delo, podana ji je bila odpoved, napisana s strani odvetnika, zdaj poteka odpovedni rok. Letnega dopusta nima več. Kako pripravimo plačilno listo, gre za neupravičeno odsotnost ali neplačan dopust. Ji moramo plačo nakazati?
Če je delavka prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi in delodajalec ne želi, da prihaja na delo v odpovednem roku, potem ji mora odrediti odsotnost z dela iz razlogov na strani delodajalca, v tem primeru pa je opravičena do polnega nadomestila plače. To je pogost primer, pri različnih vrstah odpovedi - v primeru krivdne delodajalec ne želi, da ta delavec še opravlja delo, enako pri nesposobnosti, v primeru poslovnega razloga pa dela za delavca tako ni več.
Vseeno pa vam svetujem, glede na to, da menim, da imate konkretno in specifično situacijo, da si poiščete pravno pomoč, ker v okviru teh odgovorov ne morem presojati konkretnega stanja.
Ali se lahko neizkoriščen letni dopust izplača?
164. člen ZDR-1 določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta,…
Garancija